Omemba: Ivan Cankar

»V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik.«

»Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit, prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko.«

»Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej.«

»Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne sprejema kompromisov, polovičarstva in zlaganih odnosov.«

»Pa ne pojdem prek poljan«

»Zadnji del svojega življenja je Murn preživel v Cukrarni v Ljubljani, kjer se je spoprijateljil s Kettejem, Cankarjem in Župančičem.«

»Pa ne pojdem prek poljan.«

»Zadnji del svojega življenja je Murn preživel v Cukrarni v Ljubljani.«

»Pesem je uglasbil Emil Adamič.«

»O pesmih Aleksandrova sta pisala tudi Oton Župančič in Lev Detela.«

»Takole pa je o rokopisu pesmi pisal Jože Snoj.«

»Kaj tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.«

»Z obiskom zelo hitro okrevamo po covidu, hitreje, kot sem domnevala, da bomo. Zanimanje za prireditve je res veliko.«

»Podobno kot v turizmu se je v dveh covidnih letih veliko ljudi odločilo, da bodo zapustili javne kulturne zavode. To velja predvsem za tehnični kader.«

»Zagotovo v Sloveniji nimamo vsi enakega dostopa do kulture.«

»Zagotovo so v prednosti urbana središča.«

»Za vse osnovnošolce bi morali zagotoviti finance za vstopnice in prevoz na kulturne prireditve.«

»Zelo pomembno se mi zdi, da v okviru bogatih programov na Radiu in Televiziji Slovenija kultura ne obstane kot nekaj, kar je zgolj za peščico ljudi, da se ne getoizira.«

»Ali naj gre samo za posnemanje oziroma slikanje folklornih noš in tako naprej ali naj gre za izraz slovenskega duha.«

»Pomemben del njegovega bogatega in trajnega znanstvenega opusa temelji na raziskavah rokopisov Žige Zoisa, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Matije Čopa, Ivana Cankarja in drugih slovenskih literatov, ki jih hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice.«

»Omenjenemu gradivu se je pred kratkim pridružilo še devet kartonov novega gradiva iz arhiva Slovenske matice, ki še ni popolnoma urejeno, skriva pa nekaj izrazitih biserov slovenske besede, med drugim štiri zvezke rokopisa s področja toponimije dežele Štajerske izpod peresa škofa in književnika Antona Martina Slomška ter v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje našega najpomembnejšega pisatelja Ivana Cankarja, ki je sicer v knjižni obliki izšel v založbi Slovenske matice leta 1908.«

»Medsebojno sodelovanje ustvarja boljši svet in nas človeško in intelektualno bogati.«

»Vsi vse vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo.«

»Ali bereš Cankarja?«

»Tako da si ga najprej približamo z njegovim najpogostejšim besediščem in poznavanjem njegovih najpomembnejših idej ter slogovnih postopkov, nato pa želi knjiga bralce in bralke prepričati, da se na tej osnovi kar spustijo v branje in prepustijo zvoku in ritmu Cankarjeve besede.«

»Novi pomeni se bodo slej ko prej odpirali sami.«

»Vsaka generacija zato bolj potrebuje svojemu času in sprejemanju dejstev prilagojene napotke in opozorila na ključne sestavine in poudarke v literarnih delih, kot zgolj vabljenje ali celo priganjanje k branju v okviru obveznosti, predpisanih v šolskem kurikulu.«

»Kako meriti njeno učinkovitost in kaj neki bi na vse to porekel Ivan Cankar?!«

»Osnovni moto je življenje onkraj smrti, to je ekipa tudi povzela iz libreta, in te deklice, ki trpijo v bolnišnici, v instituciji, v kateri sem tudi sam delal pred 30 leti, si želijo boljšega življenja, ki ga na tem svetu ne morejo dobiti.«

»In tudi glasba je takšna, se temu odziva, ima zelo lepe lirične trenutke, ki odslikavajo to hrepenenje.«